Pripravljalna faza zgodnjega otroštva/EYFS (od predšolske vzgoje do vključevanja v vrtec, starost 2–5 let)
Osnovna stopnja zgodnjega otroštva (EYFS) postavlja standarde za učenje, razvoj in oskrbo vašega otroka od 2. do 5. leta starosti.
● EYFS IMA ŠTIRI TEME IN NAČELA
● Učenje in razvoj
● Pozitivni odnosi
● Omogočilna okolja
● Edinstven otrok
Razvoj otrokovega govorjenega jezika je temelj vseh sedmih področijučenje in razvoj. Otrokova interakcija že od zgodnjegaStarost tvori temelje za jezikovni in kognitivni razvoj. Številoin kakovost pogovorov, ki jih imajo z odraslimi in vrstniki skozi celotno obdobjedan v jezikovno bogatem okolju je ključnega pomena. S komentiranjem tega, kar otrocijih zanima ali kaj počnejo, in ponovitev tega, kar povedo, z novim besediščemPoleg tega bodo praktiki učinkovito razvijali otrokov jezik. Pogosto branjeotrokom in jih aktivno vključevati v zgodbe, neleposlovje, rime in pesmi,in jim nato zagotoviti obsežne možnosti za uporabo in vgrajevanje novihbesede v različnih kontekstih, bodo otrokom dale priložnost za uspeh. Skozipogovor, pripovedovanje zgodb in igranje vlog, kjer otroci delijo svoje ideje zpodpora in zgled s strani učitelja ter občutljivo spraševanje, ki spodbujada jih razložijo, se otroci navadijo uporabljati bogat besedni zakladin jezikovne strukture.
Osebni, socialni in čustveni razvoj otrok (PSED) je ključnega pomena za zdravo in srečno življenje otrok ter je temeljnega pomena za njihov kognitivni razvoj. Temelj njihovega osebnega razvoja so pomembne navezanosti, ki oblikujejo njihov družbeni svet. Močni, topli in podporni odnosi z odraslimi otrokom omogočajo, da se naučijo razumeti svoja čustva in čustva drugih. Otroke je treba podpirati pri obvladovanju čustev, razvijanju pozitivnega občutka zase, postavljanju preprostih ciljev, zaupanju v lastne sposobnosti, vztrajanju in čakanju na to, kar si želijo, ter usmerjanju pozornosti po potrebi. Z zgledom in vodenjem odraslih se bodo naučili skrbeti za svoje telo, vključno z zdravo prehrano, in samostojno upravljati osebne potrebe.
Skozi podprto interakcijo z drugimi otroki se naučijo sklepati dobra prijateljstva, sodelovati in mirno reševati konflikte. Te lastnosti bodo otrokom zagotovile varno platformo, na kateri lahko dosegajo uspehe v šoli in kasneje v življenju.
Telesna dejavnost je ključnega pomena za vsestranski razvoj otrok, saj jim omogoča srečno, zdravo in aktivno življenje7. Grobe in fine motorične izkušnje se postopoma razvijajo v zgodnjem otroštvu, začenši s senzoričnim raziskovanjem in razvojem otrokove moči, koordinacije in
zavedanje položaja skozi čas na trebuhu, plazenje in igro z gibanjem s predmeti in odraslimi. Z ustvarjanjem iger in zagotavljanjem možnosti za igro tako v zaprtih prostorih kot na prostem lahko odrasli pomagajo otrokom pri razvoju moči trupa, stabilnosti, ravnotežja, prostorske zavesti, koordinacije in agilnosti. Grobe motorične sposobnosti zagotavljajo temelje za razvoj zdravega telesa ter socialnega in čustvenega dobrega počutja. Fina motorika in natančnost pomagata pri koordinaciji rok in oči, kar je kasneje povezano z zgodnjo pismenostjo. Ponavljajoče se in raznolike priložnosti za raziskovanje in igro z dejavnostmi majhnega sveta, ugankami, umetnostjo in obrtjo ter vadba uporabe majhnega orodja, s povratnimi informacijami in podporo odraslih, omogočajo otrokom, da razvijejo spretnost, nadzor in samozavest.
Za otroke je ključnega pomena, da razvijejo vseživljenjsko ljubezen do branja. Branje je sestavljeno iz dveh dimenzij: razumevanja jezika in branja besed. Razumevanje jezika (nujno tako za branje kot za pisanje) se začne že od rojstva. Razvije se šele, ko se odrasli z otroki pogovarjajo o svetu okoli njih in knjigah (zgodbah in neleposlovju), ki jih berejo z njimi, ter skupaj uživajo v rimah, pesmih in pesmih. Spretno branje besed, ki se ga otroci naučijo kasneje, vključuje tako hitro učenje izgovorjave neznanih tiskanih besed (dekodiranje) kot hitro prepoznavanje znanih tiskanih besed. Pisanje vključuje prepisovanje (črkovanje in pisanje z roko) in sestavljanje (artikuliranje idej in njihovo strukturiranje v govoru pred pisanjem).
Razvijanje močnih temeljev v številu je bistvenega pomena, da vsi otroci razvijejo potrebne gradnike za matematično odličnost. Otroci bi morali biti sposobni samozavestno šteti, razviti poglobljeno razumevanje števil do 10, odnosov med njimi in vzorcev znotraj teh števil. Z zagotavljanjem pogostih in raznolikih priložnosti za gradnjo in uporabo tega razumevanja – na primer z uporabo pripomočkov, vključno z majhnimi kamenčki in deseticami za organizacijo štetja – bodo otroci razvili varno osnovo znanja in besedišča, iz katerega se gradi obvladovanje matematike. Poleg tega je pomembno, da učni načrt vključuje bogate priložnosti za otroke, da razvijejo svoje sposobnosti prostorskega sklepanja na vseh področjih matematike, vključno z oblikami, prostorom in merami. Pomembno je, da otroci razvijejo pozitiven odnos in zanimanje za matematiko, iščejo vzorce in odnose, prepoznavajo povezave, se »preizkušajo«, se pogovarjajo z odraslimi in vrstniki o tem, kar opazijo, in se ne bojijo delati napak.
Razumevanje sveta vključuje vodenje otrok k razumevanju njihovega fizičnega sveta in skupnosti. Pogostost in obseg otrokovih osebnih izkušenj povečujeta njihovo znanje in občutek za svet okoli njih – od obiskovanja parkov, knjižnic in muzejev do srečanj s pomembnimi člani družbe, kot so policisti, medicinske sestre in gasilci. Poleg tega bo poslušanje širokega izbora zgodb, neleposlovja, rim in pesmi spodbudilo njihovo razumevanje našega kulturno, družbeno, tehnološko in ekološko raznolikega sveta. Poleg pridobivanja pomembnega znanja to širi njihovo poznavanje besed, ki podpirajo razumevanje na različnih področjih. Bogatenje in širjenje otrokovega besedišča bo podpiralo kasnejše bralno razumevanje.
Razvoj umetniške in kulturne zavesti otrok podpira njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Pomembno je, da imajo otroci redne priložnosti za ukvarjanje z umetnostjo, kar jim omogoča raziskovanje in igranje s široko paleto medijev in materialov. Kakovost in raznolikost tega, kar otroci vidijo, slišijo in v čemer sodelujejoje ključnega pomena za razvoj njihovega razumevanja, samoizražanja, besedišča in sposobnosti komuniciranja prek umetnosti. Pogostost, ponavljanje in globina njihovih izkušenj so temeljnega pomena za njihov napredek pri interpretiranju in ceninju tega, kar slišijo, na kar se odzivajo in kar opazujejo.